petek, 28. december 2012

12 dni božiča (4)

28. december -tepežni dan, dan nedolžnih otrok
Šip šap, šip šap,
danes je tepežni dan;
....
 (in nekaj iz praznične peke, pri kateri so sodelovali otroci)
 S temi besedami se začenja veliko pesmi povezanih z današnjim dnem. Gre za star poganski praznik, ki ga je šele mnogo kasneje cerkev "prekrila" z dnevom nedolžnih otrok. dan nedolžnih otrok  je cerkev začela uvajati nekje v 10.-11. stoletju, in sicer na spomin na nedolžne otroke, ki jih je po evangelijskem izročilu dal v Betlehemu in okolici pobiti Herod, ker je menil da so se Sveti trije kralji izognili srečanja z njim in ga prevarali. 
Šip, šap, šip, šap, danes je tepežni dan. 
Rešite se, rešite! 
Zdravi, veseli, dolgi, debeli, 
da bi dosegli sivo brado
 in dočakali leto mlado. 
Šip, šap, šip, šap, danes je tepežni dan. 
Rešite se, rešite!

V spomin na ta dan lahko edinkrat v letu otroci tepejo odrasle. S šibo, katere življensko moč rastline, z dotikom prenašajo na odraslega. Prastaro verovanje v moč lesa govori o tem, da se njegova življenjska moč prenaša na živa bitja, ki se jih dotakne. Otroci niso kaj dosti razmišljali o teh stvareh. Veselili so se (in temu primerno tudi zgodaj vstajali, saj je tepežkanje veljalo le zjutraj), tepežkali  prvo svoje starše, pa ostale odrasle, se podili po vasi, kričali, prepevali in s šibo so jih dobili sosedje, živina, drevesa .....Odrasli pa so jim pridali kakšen priboljšek, včasih tudi kovanec. Vedeli so in verjeli, da tepežkanje  z "lesom" prinaša dobro, zdravja, sreče, rodovitnosti ....
Šip-šap, šip-šap,
danes je tepežni dan,
reši se, reši, pa se uteši,
daj mi denarca kaj, 
Bog daj sveti raj.
Šip-šap, šip-šap.


Vendar je sam običaj mnogo starejši in največkrat obvelja, da je povezan z bajeslovno Pehtro. Ta naj bi v viharnih nočeh dvanajstronočja pod nebom vodila nepregledno množico otroških duš.  Prvotno niso tepli otroci, ampak doraščajoči fantje in tudi odrasli možje, in to predvsem dekleta in mlade žene. Udarci s šibo so po verovanju naših prednikov prinašali blagoslov in rodnost, zato so jih ženske, če ne že željno, pa zato potrpežljivo in voljno prenašale. Sčasoma pa se je to preneslo na otroke.
Šip, šap, šip, šap; 
reš’te se reš’te starega leta, 
vesel’te vesel’te se novega leta; 
v žep’ce poglejte 
in d’narce nam dejte, 
šip, šap, šip ,šap. 

V različnih krajih slovenije so ga različno poimenovali: pametiva, pametva, rodivanje, herodeževo, tepežni dan, tepežnica, šapanje, otepov(i)ca, otepnica, šaplja, šapanje ....
Veseli kakor ptičice v gozdu,
zdravi kakor ribice v vodi,
močni kakor medvedi v gori.
Da bi imeli toliko otročičev,
kolikor ima ta vejica vršičev.
Šip, šap, dober čas,
kar je na tej vejici iglic,
kaj more bit potic!

2 komentarja:

Vladuška pravi ...

Nisem vedela vsega tega in hvala za vse informacije. In peka je bila obilna in verjamem, da tudi odlična.

Nena pravi ...

o Marika tale peka pa do Ljubljane diši :)
in hvala da si nas podučila. tudi jaz nisem vedela za ta poganski praznik