ponedeljek, 5. december 2011

Predpraznični čas malo drugače

Ker se nekako lovim sem ter tja, bom kar takole skupaj združila več stvari, ki me poleg ostalega tudi zaposlujejo v tem zadnjem mesecu.
S čim bi začela? Mogoče s tem, da je bil včeraj čas za setev božičnega žita(fotografija je od lanskega leta, saj letošnje žito še leži v zemlji)  in bomo danes zvečer izvedeli, koliko smo bili pridni. Bodo kakšne nogavičke, pomaranča, ali pa  .... palica? Najmlajše dva sta me spomnila, da se je nekje letos izgubil njun adventni koledar. Preprosto sem pozabila, saj se mi ne zdita več tako majhna in ...... Moram nadoknadit.

Kakšne 14 dni nazaj sva s hčero postavljali razstavo v Gostilni Krištof v Predosljah. Mogoče vas bo zanimalo in si preberete, kako in s čim so letos presenečali na mesecu oblikovanja v Ljubljani. Vsekakor nekaj posebnega in edinstvenga, novega. Zadevo sem si imela priložnost ogledati, se z njo poigrati ..... Meni je všeč.
In nikoli si ne bi mislila, da bom pri njih imela čisto majhno, svojo razstavo. Poizkusila sem nekaj tipičnih jedi od čudovitega zeliščnega čaja z medom, parmezanovo liziko, sladice in dišeč cimetov sladoled, se potopiti v olivno olje, ki je prvo na svetu. Skratka zanimivo, zelo domače, prijetno. Ogledovali smo si knjige, listali po člankih....
Novo v zadnjih 14 dnevih je tudi sodelovanje z lokalno trgovino. Spet nekaj posebnega in navdušena sem nad ponudbo. 18sedem3 je majhna trgovinica v Radovljici, ki je svoja vrata odprla v novembru. Če vas bo pot zanesla v Radovljiške konce, jo le obiščite. Veliko domačega vam bo na voljo.
In nova turistična podoba .... tudi anjo vas prijazno opozarjam.
Destinacijska znamka Radol'ca  Radol'ca - pristno sladka

In še ena zanimivost povezana nekako tudi z njimi. V soboto sem bila odsotna in ker se je v Radovljici odvijal prvi Waldorfski božični smenj, me tam ni bilo. Bila pa je tam Natalija iz te omenjene trgovine. In zvečer me je čakalo pismo g.I., ki je tamkaj kupila en od mojih trodelnih kompletov in mi napisala tako lepo pismo, da so mi prav solze pritekle. To so tisti trenutki, o katerih govorimo in pišemo, da sodijo v ta adventni čas.

In zakaj me v soboto ni bilo v Radovljici? Ker smo ustvarjali v Kropi.

Kovaški muzej Kropa je organiziral prednovoletno ustvarjalno delavnico in tako so nastajale takšne in drugačne vrečke, namizne škatlice... Za mene kar velika skupina 17 žensk in k sreči je bila z menoj moja dvanjstletnica, da je priskočila na pomoč povsod tam, kjer se je pokazala potreba, tudi vse fotografirala  (sama nisem uspela-kot ponavadi pač a delavnicah-naredit ene same fotografije). Ana - hvala. So jo kar vzele za svojo in ves čas si od nekod slišal: Ana pridi, Ana pomagaj, Ana nekaj sem zafrknila.....Hvala tudi vrtcu Kropa, ki nas je gostil in gospej kustodinji Saši Florjančič, ki je vse skupaj organizirala in izpeljala.
Sedaj pa novim izzivom nasproti. Prvi je(poleg tekočega dela) s sodelovanjem pri humanitarni akciji. A o tem pa kdaj drugič.

2 komentarja:

Hali pravi ...

Uf kako pestro dogajanje. Sem vesela zate in ja dvanajstletnice znajo bit dobra pomoč ;-) imam eno takšno doma, ki mi reče: še rabiš mojo pomoč? Kar pokliči me :-)

Vladuška pravi ...

To pa je res pestro. Čestitke za razstavo in sodelovanje z lokalno trgovinico. Lepe besede o našem delu pa so tista nagrada za naš ves trud, ki ga vlagamo v ustvarjanje. Zelo lepo se mi zdi, da se je gospa tako potrudila in ti napisala pismo.

In seveda bravo za tvojo pomoč na delavnici.